Omemba: Vlado Žabot

»pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem«

»pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem«

»Tako je nečimrna, da še vedno ne mara, da bi ji rekla ’mama’, čeprav jih ima na grbi že devetdeset.«

»V naslednjih (upam) dveh letih pa nameravam dokončati celotno obsežno trilogijo, ki bo po načrtu vsebovala vsaj tri tisoč strani in bo zaobjela zares širok oris sveta in nas v njem, v katerem smo kot mladi še s srčnim zanimanjem in užitkom čitali distopična znanstvenofantastična dela, zdaj pa z grozo spoznavamo, kako iste zgodbe iz teh knjig večinoma postajajo vsakdan.«

»Ko ima kdo v družini rojstni dan, se na praznovanju zbere cela družina in mene po navadi doleti naloga, da pazim na majhne otroke. Glede na to, da svojih nimam, vsi mislijo, da mi s tem delajo uslugo.«

»Vrnil se je dan zatem. Ničesar ga ni spraševala, on pa ni ničesar rekel. Ko je v mesecih zatem ni več grabil, gnetel, grizel, je vedela, da v večerih, ko spi sama, to sedaj počenja drugim – in bila mu je hvaležna.«

»Utrujen je. Ves svet je utrujen. Tudi Sonce in Luna. In zvezde. Utrujeni so tudi angeli in oblaki, ki se smejijo na zlatih slikah.«

»Nikjer, niti v Bukovini in Galiciji niti v neznanem, mu na primer niso rekli 'ravnaj po svoji vesti ...' Vpili so: 'Za vero, dom, cesarja!'«

»Aicelina se je umirila šele v težki železni kletki, ki je čakala, da jo potegne na dno reke. Tudi množica ljudi je utihnila, tako da je za trenutek nastala čudna tišina.«

»Se mu samo čudim, od kod jemlje navdih in energijo, da vzdrži vse to, kar počne. Ampak ne morem verjeti, da lahko to počne desetletja.«

»Ničesar. Da bi ostal živ, kaj pa češ načrtovati.«

»Poskusiš živeti čim bolj normalno, želiš si ... Da bi te ljudi še kdaj srečal, da jih ne bo naslednjič pol manj. To ni načrt, to je želja. Načrtujem ne nič, želim pa si marsikaj.«

»Igraš glasbo, najprej to, kar ti čutiš, in če to nekdo drug začuti, potem imaš srečo. To je po mojem to. Mogoče moraš imeti srečo, da to, kar je tebi všeč, da se dotakne drugih ljudi.«

»Včasih je prišel sam, brez povabila. Imel sem koncert in naenkrat se je pojavil na njem. To so bili časi, ko sem šele začenjal resno koncertirati, on pa je prišel kot velika zvezda, da bi povečal sloves mojega koncerta.«

»Če zdaj samo en verz zapojem, bo točno vedel, kater je in bo naprej zapel. Mladost je krasna stvar, verjetno najlepša, ki se človeku zgodi in midva sva imela lepo.«

»Zna preprosto ljudem seči do duše. Mislim, da je to največ, kar si lahko umetnik sploh želi.«

»Snemanja so glasbene izvedbe poglobile in utrdile v smislu prepričljivosti, ki jo upravičeno pričakujemo na finalnem večeru.«

»Od poletja dalje, ko so potekala snemanja desetih izbranih skladb Festivala slovenskega šansona, se vsako jutro zbudim z eno od njih melodij na svojih ustih in z eno od njih besedil v glavi. Izzivi dneva postanejo lahkotnejši, zagate pa se razrešijo same s pomočjo brezčasnih resnic in napevov, za katere si želim, da bi postali večni.«

»Izhajata iz Mure in se vanjo spet vračata … tako so se odvijale zgodbe med prebivalci Razkrižja, kraja, ki s temi žalostinkami postaja mejnik in osišče kulture, stkane skozi klasična časovna sosledja pred digitalno ero.«

»V svojih romanih se ukvarjam z resnostjo, potrebovala bom nekaj dni, da dojamem, da je to, kar se dogaja, tudi resničnost.«

»Avtorica Veronika Simoniti ni samo pred nagrado za najboljši roman iz leta 2019, po novem ima kresnika – ker je Ivana pred morjem čudovit tuskulum.«

»Kako preživeti tako ekstremne razmere in ohraniti dostojanstvo.«

»Vsekakor me veseli, da sta ta ideja in nagrada preživeli svojih prvih 30 let. Bili sta učinkovita spodbuda in promocija slovenske jezikovne in duhovne ustvarjalnosti v romaneskni formi. Vse to zagotovo potrebujemo.«

»Če lahko povemo, kar hočemo, tega nimamo pravice povedati slabo.«

»Bomo tudi to krizo rešili ne z manj, temveč z več glasbe in kulture, kajti le tako bomo zares uglaševali in ne razglaševali ...«

»Lirično, baladno, groteskno, nostalgično.«

»Dovolj nam je zakulisnega rovarjenja na področju knjige, dovolj razširjanja polresnic in laži.«

»Dovolj jim je pritiskov na tiste, 'ki so sposobni nekaj narediti, spremeniti stvari na bolje, še zlasti v času, ko je slovenska založniška panoga v krizi'.«

»Zahtevamo, da ministrstvo zaščiti svojo javno uslužbenko pred šikaniranjem.«

»Stanje na JAK-u so dolžne raziskati pristojne institucije.«